Skoči na vsebino

BIOMONITORING KEMIKALIJ

Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, tekočinah, celicah ali biokemičnih procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma kemikalijam. Biomonitoring v ožjem smislu pomeni merjenje koncentracij kemikalij v krvi, urinu, semenski tekočini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, npr. podkožnem maščevju.

 

Kot določa 51.a člen Zakona o kemikalijah (Ur. list RS št. 110/03 - uradno prečiščeno besedilo, 47/04-ZdZPZ, 61/06-ZBioP in 16/08-ZKem-B), se izvaja monitoring prisotnosti kemikalij in njihovih razgradnih produktov v ljudeh in organizmih (v nadaljnjem besedilu: biomonitoring) z namenom priprave in spremljanja ukrepov za omejevanje tveganja kemikalij za človeka in okolje, in sicer v časovnih presledkih, ki so strokovno upravičeni.

 

Določbe o biomonitoringu iz tega člena ne posegajo v določbe o monitoringu na delovnem mestu, ki jih urejajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

 

Biomonitoring koordinira Urad RS za kemikalije, pripravijo in izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi - izvajalci biomonitoringa. Ti so dolžni sodelovati z Uradom RS za kemikalije in med seboj pri pripravi programa biomonitoringa, njegovem medresorskem usklajevanju, spremljanju njegovega izvajanja ter pripravi strokovnih ocen in predlogov za ukrepe. Pogoje glede strokovno tehnične usposobljenosti izvajalcev biomonitoringa predpiše minister - Pravilnik o pogojih glede strokovno-tehnične usposobljenosti javnih zavodov za izvajanje monitoringa kemikalij in njihovih razgradnih produktov (Ur. list RS št. 91/2006).

 

Namen biomonitoringa je pridobitev naslednjih podatkov in podlag za pripravo in spremljanje ukrepov za omejevanje tveganja kemikalij za človeka in okolje:
• opredelitev in ugotavljanje trendov izpostavljenosti prebivalstva izbranim kemikalijam, ki predstavljajo tveganje za zdravje,
• ovrednotenje odnosa med odmerkom in učinkom kemikalije na zdravje,
• ugotavljanje obnašanja kemične snovi v organizmih (kinetike),
• izdelava ocene tveganja za zdravje ljudi,
• izdelava predlogov ukrepov in spremljanje učinkovitosti teh ukrepov za zmanjševanje tveganja,
• ugotavljanje in proučevanje virov izpostavljenosti ljudi kemikalijam.

 

Namen biomonitoringa kemikalij je tudi spremljanje ukrepov, sprejetih na podlagi 49., 50. in 51. člena Zakona o kemikalijah. Ti ukrepi so:
- prepovedi in omejitve prometa ali uporabe nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji,
- začasne omejitve ali prepovedi proizvodnje, prometa ali uporabe nevarnih kemikalij, uvedba ukrepov za usmerjanje proizvodnje, prometa ali uporabe ter uvedba drugih ukrepov,
- proučitev uvedenih ukrepov, ko so na razpolago nova spoznanja o kemikaliji.


Nacionalno vozlišče je bilo ustanovljeno januarja 2016 s podpisom devetih ustanov sporazuma o vzpostavitvi nacionalnega vozlišča za sodelovanje v humanem biomonitoringu. Predstavlja nacionalni forum, namenjen vzpostavitvi platforme za širitev znanja in tesnejšemu sodelovanju med znanostjo in politiko na področju humanega biomonitoringa, tako na nacionalni kot mednarodni ravni ter s ciljem izboljšati stanje na področju izpostavljenosti prebivalcev kemikalijam in njihovega zdravja.

 

Več o biomonitoringu lahko preberete na spletni strani  http://www.biomonitoring.si.

Evropska iniciativa za humani biomonitoring (EHBMI)
Projekt HBM4EU je rezultat skupnih prizadevanj 26 držav, Evropske agencije za okolje in Evropske komisije, ki se sofinancira v okviru programa Obzorje 2020. Potekal bo od leta 2017 do leta 2021 in bo omogočal pridobivanje znanja za namen obveščanja o varnem ravnanju s kemikalijami in tako zaščitil zdravje ljudi v Evropi. HBM4EU bo usklajeval in pospeševal humani biomonitoring v Evropi in tako zagotovil boljše dokaze o dejanski izpostavljenosti državljanov kemikalijam. V okviru HBM4EU bomo poskrbeli za robustno interpretacijo podatkov humanega biološkega monitoringa in o morebitnih vplivih  izpostavljenosti kemikalijam na zdravje ljudi, z uporabo najnovejših znanstvenih orodij. Partnerji HBM4EU bomo učinkovito komunicirali rezultate oblikovalcem politike, kar zagotavlja njihovo uporabo pri oblikovanju novih politik na področju kemikalij in oceno obstoječih ukrepov.


Iniciativa neposredno prispeva k izboljšanju zdravja in dobrega počutja za vse državljane z raziskovanjem, kako izpostavljenost kemikalijam vpliva na zdravje različnih ranljivih skupin kot so: otroci, nosečnice in delavci.


Podatki, uporabljeni in proizvedeni v okviru HBM4EU, bodo dostopni prek IPCHEM - informacijske platforme za spremljanje kemijskega stanja. IPCHEM je referenčna dostopna točka Evropske komisije za iskanje, dostop do in pridobivanje podatkov o pojavljanju kemikalij, ki se zbirajo in upravljajo v Evropi.


V projektu nastopa Urad RS za kemikalije kot lastnik programa (sofinancer) in kot kontaktna točka nacionalnega vozlišča, vsi izvajalci nacionalnega programa humanega biomonitoringa pa sodelujejo kot vodje ter izvajalci programa: Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Posredno sodelujejo tudi: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), ter Nacionalni inštitut za biologijo.


V okviru projekta je bila v maju 2017 vzpostavljena skupna spletna platforma pri Evropski okoljski agenciji (EEA): https://www.hbm4eu.eu/