INŠPEKCIJSKI NADZOR NAD KEMIKALIJAMI

 

 

INŠPEKCIJA ZA KEMIKALIJE

 

Splošno o delovanju inšpekcije za kemikalije

 

Inšpekcija za kemikalije je notranja organizacijska enota  Urada RS za kemikalije, ki deluje v sestavi Ministrstva za zdravje. Opravlja naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s svojimi pristojnostmi, predlaga priporočila, usmeritve in ukrepe za izboljšanje kemijske varnosti kot javnega interesa varovanja zdravja ljudi in okolja na območju Republike Slovenije.

 

 

Inšpekcija za kemikalije daje tudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov s področja njenega nadzora. Pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami, ki izvajajo inšpekcijski nadzor na področju kemijske varnosti, tako doma kot znotraj EU, sodeluje z analiznimi laboratoriji, z raziskovalnimi, izobraževalnimi organizacijami in z drugimi strokovnjaki na področju kemijske varnosti. Vključena je tudi v evropsko mrežo za nadzor kemijske zakonodaje (CLEEN - Chemicals Legislation European Enforcement Network).

 

 

Inšpekcija za kemikalije izvaja nadzor po uradni dolžnosti, po prejemu obvestila preko sistema hitre izmenjave informacij v EU o izvedenih oziroma nameravanih prisilnih ukrepih pristojnih organov ter o prostovoljnih dejanjih proizvajalcev in distributerjev, ki omejujejo trgovanje s proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da bi pri uporabi v skladu s svojim namenom lahko predstavljali resno nevarnost za potrošnike v skladu s predpisi o splošni varnosti proizvodov (RAPEX) ter na podlagi prijave, pritožbe ali sporočila. Obravnava tudi anonimne prijave, razen če upravičeno sumi, da so prijave neresne oziroma lažne.

 

Urad RS za kemikalije je v skladu z Zakonom o prekrških tudi prekrškovni organ saj Inšpekcija za kemikalije poleg inšpekcijskega nadzora na svojem delovnem področju izvaja nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški.

 

 

Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico in značko.

 

 

Splošno o inšpekcijskem postopku

 

 

Inšpektor za kemikalije ima pravico brez predhodne najave ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe in ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k opremi in napravam, v stanovanjske prostore zavezanca pa lahko vstopi le z odločbo pristojnega sodišča ali ob soglasju zavezanca.

 

 

Zavezanec mora inšpektorju za kemikalije omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor za kemikalije pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

 

 

V primerih, da inšpektor za kemikalije pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi, izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov. Če inšpektor za kemikalije ugotovi kršitev zakona ali predpisa, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o ugotovitvah obvesti pristojno inšpekcijo.

 

 

Inšpektorji za kemikalije, ki opravljajo redne naloge inšpekcijskega nadzora, v primeru ugotovljenih prekrškov vodijo tudi postopek o prekršku ter o njem tudi odločajo. Postopek o prekršku se lahko začne tudi na predlog z zakonom določenih predlagateljev, v obeh primerih pa inšpektorji za kemikalije odločijo v t.i. hitrem postopku. Pri hitrem postopku za prekrške se lahko odloči z izdajo odločbe o prekršku (odločba o prekršku je tudi plačilni nalog, ki se izda v primeru, če inšpektor za kemikalije prekršek osebno zazna), ali brez izdaje odločbe o prekršku, če gre za zastaranja pregona, zaradi drugih razlogov, ki izključujejo pregon ali če gre za prekršek neznatnega pomena.

 

 

Zoper odločbo o prekršku ter plačilni nalog je dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo.
 
Za storjeni prekršek se ob pogojih določenih v Zakonu o prekrških izreče predpisana sankcija ali opozorilo. Globa se izreče kot glavna sankcija in kjer je predpisana v razponu, se izreče najnižja predpisana mera globe. Z odločbo o prekršku se lahko pod pogoji določenimi v Zakonu o prekrških izreče tudi opomin. Inšpektor za kemikalije lahko izreče tudi ustno opozorilo, če gre za prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
 
Področja nadzora inšpekcije za kemikalije

 

 

Inšpekcija za kemikalije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja:

- nevarnih kemikalij,
- biocidnih proizvodov,
- predhodnih sestavin za prepovedane droge,
- strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje,
- detergentov,
- obstojnih organskih onesnaževal,
- fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in sicer izpolnjevanja pogojev glede prostorov oziroma opreme pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo  promet s FFS.

 

 

Zakoni, ki določajo pooblastila inšpekciji za kemikalije

 

 

Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/3 - uradno prečiščeno besedilo) in Zakon  o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 47/04).

Zakon o biocidnih proizvodih (Uradni list RS, št. 61/06).

Uredba o izvajanju uredb ES o predhodnih sestavinah za prepovedane droge (Uradni list RS, št. 85/05).
Zakon o nadzoru strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje (Uradni list RS, št. 29/06).

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih (Uradni list RS, št. 66/05).

Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ES o obstojnih organskih onesnaževalih (Ur.l. RS, št. 4/05).

Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo).

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02).

Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 70/06-prečiščeno besedilo in 115/06).

 

 

Pristojnosti ukrepanja inšpekcije za kemikalije  

  • I) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor za kemikalije pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:
    • pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo,
    • pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
    • zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
    • pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
    • brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
    • brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
      g) brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
    • fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete,
    • reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
    • zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
    • opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.
  • II) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. O odvzemu dokumentacije izda inšpektor potrdilo, ni pa dovoljeno odvzeti dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna.
  • III) Inšpektorji za kemikalije imajo pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v mejah svoje pristojnosti pravico in dolžnost izrekati naslednje ukrepe: 
    • Prepoved ali ustavitev prometa s kemikalijo, če:
      • pravna ali fizična oseba daje v promet snov, ki ni bila prijavljena v skladu z Zakonom o kemikalijah,
      • za nevarno kemikalijo ni bil izdelan varnostni list,
      • pravna ali fizična oseba daje v promet nevarno kemikalijo, ne da bi bila pravilno razvrščena v skladu z Zakonom o kemikalijah,
      • pravna ali fizična oseba daje nevarno kemikalijo v promet, ne da bi bila označena v skladu z Zakonom o kemikalijah, in zaradi opustitve teh ukrepov grozi huda neposredna nevarnost za ljudi ali okolje.
    • Prepoved ali ustavitev prometa z biocidnim proizvodom, če:
      • pravna ali fizična oseba daje v promet biocidni proizvod, za katerega ni bilo pridobljeno dovoljenje v skladu z Zakonom o biocidnih proizvodih,
      • pravna ali fizična oseba daje nevarne biocidne proizvode v promet, ne da bi pridobila dovoljenje za opravljanje prometa z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, ali ne upošteva mesta prodaje, določenega v dovoljenju (52. člen Zakona o biocidnih proizvodih),
      • za nevarni biocidni proizvod ni bil izdelan varnostni list,
      • pravna ali fizična oseba daje v promet biocidni proizvod, ne da bi bil ta pravilno razvrščen, pakiran ali označen,
      • pravna ali fizična oseba daje biocidni proizvod v promet, ne da bi izpolnjeval za to pogoje, določene z Zakonom o biocidnih proizvodih.
    • Prepoved opravljanja dejavnosti prometa s FFS, če pravna ali fizična oseba ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede prostorov in opreme.
    • Prepoved proizvodnje, prometa ali uporabe snovi, bodisi njih samih, v pripravkih ali kot sestavin izdelkov iz Priloge I Uredbe 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (razen v primerih iz 4. člena Uredbe 850/2004/ES o obstojnih organskih onesnaževalih).
    • Omejitev proizvodnje, prometa ali uporabe snovi bodisi njih samih, v pripravkih ali kot sestavin izdelkov iz Priloge II Uredbe 850/2004/ES o obstojnih organskih onesnaževalih.
    • Prepoved uporabe zalog, sestavljenih iz katerih koli snovi s seznama v Prilogi I ali Prilogi II Uredbe 850/2004/ES o obstojnih organskih onesnaževalih, bodisi vsebuječih te snovi, če se z njo ne ravna na način, določen s 5. členom Uredbe 850/2004/ES o obstojnih organskih onesnaževalih.
    • Začasna prepoved dajanja v promet detergenta na območju Republike Slovenije, kadar le ta predstavlja tveganje za varnost ali zdravje ljudi ali živali, četudi izpolnjuje zahteve iz Uredbe 648/2004/ES o detergentih. 
    • Odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva v okviru svojih pristojnosti.
    • Odredba drugih ukrepov in izvedba drugih dejanj, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.