Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) je mednarodna organizacija s sedežem v Parizu. Njen začetek sega v leto 1948, ko je bila ustanovljena kot Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Organizacija se je preuredila in sprejela sedanje ime leta 1960.

Danes ima OECD 30 držav članic, katerih glavna naloga je oblikovanje standardov in načel na področju gospodarskih in razvojnih politik, članice pa si s pomočjo organizacije skušajo zagotoviti čim višjo gospodarsko rast, zaposlenost in visok življenjski standard.

V okviru OECD delujejo številni odbori, ki pokrivajo posamezna področja, s katerimi se ukvarja organizacija, v njihovem okviru pa delujejo pododbori in delovne skupine.

Ministrski svet OECD je 16. maja 2007 na svojem letnem zasedanju podelil mandat Generalnemu sekretarju za začetek pristopnih pogajanj za polnopravno članstvo Slovenije. Za Slovenijo pomeni povabilo v članstvo velik zunanjepolitični uspeh in mednarodno priznanje dosežene stopnje gospodarskega in socialnega razvoja. Zanj si je Slovenija več let intenzivno prizadevala, med drugim z aktivnim sodelovanjem v  približno 50 delovnih telesih organizacije.

Leta 1996 je Republika Slovenija pridobila status opazovalke v Odboru OECD za kemikalije, vključno s pripadajočimi pododbori in delovnimi skupinami. To je bila ena prvih tovrstnih pridobitev Republike Slovenije po osamosvojitvi. Status je začasen in se obdobno podaljšuje, o čemer odločajo države članice in Svet OECD. Od maja 2003 Republika Slovenija že polnopravno sodeluje v delovni skupini za dobro laboratorijsko prakso (DLP) in skupini nacionalnih koordinatorjev za testne smernice, ki sta obe podrejeni Odboru OECD za kemikalije.

V okviru Odbora za kemikalije pri OECD deluje tudi Delovna skupina za dobro laboratorijsko prakso (DLP) (Working Group on Good Laboratory Practice). Cilji delovne skupine so dvigovati in izenačevati kakovost izvajanja nekliničnih varnostnih študij, poenotiti pristope državnih nadzornih organov pri ocenjevanju laboratorijev in presojah varnostnih študij, omogočiti izmenjavo podatkov preskusov med državami in s tem zmanjšati število preskusov na živalih.

Slovenija je postala opazovalka v tej delovni skupini leta 1996, t.j. istočasno kot v Odboru za kemikalije, potem pa je bilo na iniciativo takratnega Ministrstva za zdravje in kasneje Urada RS za kemikalije izvedenih več korakov v smeri polnopravnega članstva. Novembra 1998 je Svet OECD uradno povabil Slovenijo kot nečlanico k začasnemu sodelovanju v MAD. V pismu iz julija 1999 se je  minister za zdravje s tem strinjal, s čimer so se v Sloveniji pričeli enosmerno upoštevati podatki, pridobljeni po DLP iz držav članic OECD. Maja 2003 so inšpektorji za DLP iz OECD izvedli pregled (Mutual Joint Visit (MJV)), kjer so ugotovili, da so v Sloveniji novi predpisi o DLP uspešno uvedeni v prakso in da ni ovir za obojestransko (vzajemno) upoštevanje podatkov iz preskusov kemikalij v skladu z DLP. Ko sta to potrdila še Odbor OECD za kemikalije in Svet OECD, je bila Slovenija sprejeta v program OECD Mutual Acceptance of Data (MAD),  s tem pa je postala polnopravna članica Skupine za DLP pri OECD in skupine nacionalnih koordinatorjev za testne smernice.

MAD obravnava področje vzajemnega sprejemanja podatkov nekliničnih varnostnih študij vseh vrst kemikalij (zdravila za humano in veterinarsko rabo, fitofarmacevtska sredstva, biocidni proizvodi, industrijske kemikalije, kozmetika, dodatki k hrani in h krmi), ki se izvajajo za potrebe dajanja na trg in uporabo. Neklinične študije lahko med drugim vključujejo preskušanje fizikalno-kemijsko lastnosti kemikalij, toksičnosti, mutagenosti, okoljske toksičnosti, bioakumulacije, ostankov, vplivov na ekosistem ter analizno kemijo v povezavi z omenjenimi preskušanji. Načela DLP pokrivajo vse aktivnosti v laboratorijih, na živalih, rastlinah in na poljih, ki potekajo v okviru študije.