Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami (SAICM)

Na prvem zasedanju Mednarodne konference o ravnanju s kemikalijami, ki je potekala  v Dubaju, v Združenih Arabskih Emiratih, od 4. do 6. februarja 2006, je bila sprejeta Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami. Mednarodno strategijo ravnanja s kemikalijami (v nadaljevanju: mednarodno strategijo) predstavljajo dokumenti Dubajska deklaracija o mednarodnem ravnanju s kemikalijami, Splošna politična strategija in Svetovni akcijski načrt. V imenu Republike Slovenije jo je podpisal minister za zdravje mag. Andrej Bručan, ob prisotnosti ministra za okolje, Janeza Podobnika, ki je omenjeno strategijo podprl tudi na ministrski konferenci Programa Združenih narodov za okolje, ki je sledila takoj po končani konferenci o kemijski varnosti.

Prvo zasedanje Mednarodne konference o ravnanju s kemikalijami, vključno s prizadevanji za razvoj mednarodne strategije, je bilo sklicalo skupaj s Programom Združenih narodov za okolje, Med-organizacijskim programom za primerno ravnanje s kemikalijami in Mednarodnim forumom za kemijsko varnost. V Med-organizacijski program za primerno ravnanje s kemikalijami so bile vključene naslednje organizacije: Organizacija za prehrano in kmetijstvo, Mednarodna organizacija za delo, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Program Združenih narodov za okolje, Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj, Inštitut Združenih narodov za izobraževanje in raziskovanje in Svetovna organizacija za zdravje. Tri druge organizacije, Globalni sklad za okolje, Program Združenih narodov za razvoj in Svetovna banka, so se pridružile Med-organizacijskemu programu za primerno ravnanje s kemikalijami in Medvladnemu forumu za kemijsko varnost v usmerjevalnem odboru, ki je bil ustanovljen za spremljanje razvoja mednarodne strategije. V svoji prvi resoluciji je Mednarodna konferenca za ravnanje s kemikalijami opozorila upravljavske organe ustreznih organizacij na mednarodno strategijo in jih spodbudila, da le-to odobrijo oziroma jo priznajo ter jo s tem vključijo v cilje svojih delovnih programov.

Vzrok za vzpostavitev mednarodne strategije je bilo spoznanje, da obstajajo velike razlike v nivoju oziroma načinu varovanja zdravja ljudi in okolja pred vplivi nevarnih kemikalij med različnimi državami, predvsem med razvitimi in nerazvitimi državami. Izkazalo se je, da obstaja potreba po izboljšanju obstoječih orodij in postopkov za varovanje zdravja ljudi in okolja, da bomo do leta 2020 lahko dosegli cilj, da se kemikalije uporabljajo in proizvajajo tako, da čim bolj zmanjšamo večje škodljive vplive na človekovo zdravje in okolje, kar izhaja iz Agende 21. Omenjena agenda je bila sprejeta na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Jeneiru leta 1992, kjer je bila sprejeta tudi Deklaracija iz Ria o okolju in razvoju.

Slovenija se je po sprejemu mednarodne strategije v letu 2006 udeležila tudi dveh regijskih srečanj. Regijsko srečanje držav EU-JUSSCANNZ regije je potekalo od 20. 11. − 22. 11. 2006 v Barceloni v Španiji. EU-JUSSCANNZ regija obsega vse države članice Evropske unije, Japonsko, Združene države Amerike, Švico, Kanado, Avstralijo, Norveško in Novo Zelandijo. Na srečanje so poleg naštetih držav bile povabljene tudi Islandija, Mehika in Republika Koreja. Regijsko srečanje držav Centralne in vzhodnoevropske regije, je potekalo 4. 12. − 6. 12. 2006 v Rigi v Latviji. Centralna in vzhodno evropska regija vključuje 23 držav, po večini zahodne in jugozahodne države bivše Sovjetske zveze in 10 držav Evropske unije.

Na obeh srečanjih so se izmenjevale izkušnje o izvajanju mednarodne strategije oziroma o pripravah nacionalnih načrtov za izvajanje mednarodne strategije. Drugi dve temi pogovorov pa sta bili financiranje Hitrega začetnega programa in financiranje Sekretariata mednarodne strategije. Hitri začetni program je bil vzpostavljen z namenom krepitve zmogljivosti za uresničevanje ciljev mednarodne strategije. Uspeh, ki ga lahko države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju in države z gospodarstvi v prehodu, naredijo pri uresničevanju ciljev 2020, je deloma odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih preko Hitrega začetnega programa zagotovijo zasebni sektor in dvostranske, večstranske in svetovne agencije oziroma donatorji. Vlada Republike Slovenije je za navedeni Hitri začetni program namenila prostovoljni finančni prispevek v višini 20.000 evrov letno za obdobje 2006−2010 ter za Sekretariat mednarodne strategije prostovoljni finančni prispevek v višini 3.000 evrov letno za obdobje 2006−2020.

Na Uradu Republike Slovenije za kemikalije smo že pripravili osnutek načrta izvajanja mednarodne strategije, identificirali ukrepe, ki so predvideni v nacionalnem programu kemijske varnosti ali jih v Sloveniji že izvajamo, tiste, ki za nas niso relevantni (se nanašajo na specifike, ki pri nas niso pereče, npr. ilegalna trgovina s strupenimi kemikalijami, ali pa so predvideni le akterji na mednarodni ravni) ter tiste, ki jih še nismo niti načrtovali niti pričeli izvajati, pa bi jih morali, in k izvajanju povabili vse pristojne resorje in druge deležnike. Osnutek načrta smo vsem pristojnim resorjem in drugim vladnim ter nevladnim organizacijam predstavili na 6. seji Medresorske komisije za kemijsko varnost, ki je bila 3. aprila 2007. Trenutno poteka medresorska razprava in dopolnjevanje osnutka načrta z dopolnitvami in pripombami članov Medresorske komisije za kemijsko varnost. Trudimo se, da bi načrt izvajanja mednarodne strategije sprejeli še v letošnjem letu.