Skoči na vsebino

UREDBA O BIOCIDNIH PROIZVODIH

Biocidni proizvodi lahko zaradi svoje narave škodujejo ljudem, živalim in okolju. EU je sprejela Uredbo o biocidnih proizvodih (uredba BPR), da bi določila celovit sistem ureditve v zvezi z biocidnimi proizvodi in s tem zagotovila, da so morebitna tveganja za škodo, ki jih pomenijo ti proizvodi, uravnotežena z njihovimi pričakovanimi koristmi.

 

Uredba BPR določa podrobna pravila o tem, kako opraviti znanstvene ocene tveganj, ki jih predstavljajo aktivne snovi in biocidni proizvodi. Določa tudi pravila o tem, kako podjetja ali osebe pridobijo dovoljenja od zadevnih organov, preden lahko dajo biocidni proizvod na trg ali ga uporabljajo kjer koli v Evropski uniji.


Uredba BPR (člen 3 (z)) opredeljuje pojem "nanomaterial" kot naravno ali umetno aktivno snov ali neaktivno snov, ki vsebuje delce v nevezanem stanju ali v obliki agregatov ali v obliki aglomeratov in pri kateri je ena ali več zunanjih dimenzij za 50 % ali več delcev pri razporeditvi snovi po velikosti glede na število v razponu velikosti od 1 do 100 nm.


Za nanomateriale se štejejo fulereni, plasti grafena in enostenske ogljikove nanocevke z eno ali več zunanjih dimenzij pod 1 nm.


Za namene opredelitve nanomateriala se za „delec“, „aglomerat“ in „agregat“ uporabljajo naslednje opredelitve:
— „delec“ pomeni zelo majhen del snovi, ki ima določene fizikalne meje,
— „aglomerat“ pomeni skupek šibko povezanih delcev ali agregatov, katerih skupna zunanja površina je podobna vsoti površin posameznih sestavnih delov,
— „agregat“ pomeni delec, sestavljen iz močno povezanih ali zlitih delcev;

 

Opredelitev pojma temelji na Priporočilu Komisije o opredelitvi nanomateriala (2011/696/EU).

 

V skladu z uredbo BPR odobritev aktivne snovi ne vključuje odobritve nanooblike aktivne snovi, razen če je to izrecno navedeno. Za nano oblike aktivnih snovi je treba običajno pripraviti ločeno dokumentacijo z vsemi potrebnimi informacijami (člen 4 (4)).

 

Kadar se nanooblika aktivnih in neaktivnih snovi uporablja v biocidnem proizvodu, je potrebna posebna ocena tveganja (člen 19 (1) (f)).


Na etiketi biocidnega proizvoda morajo biti navedena imena vseh nanomaterialov, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, pri čemer mora tem imenom slediti beseda „nano" v oklepajih (člen 58 (3) (d) in 69 (2) (b)).


Poenostavljeni postopek za izdajo dovoljenja je namenjen spodbujanju uporabe biocidnih proizvodov, ki so manj škodljivi za okolje ter zdravje ljudi in živali. Proizvodi, ki vsebujejo nanomateriale, so izključeni iz poenostavljenega postopka za izdajo dovoljenja (člen 25 (c)).


Države članice morajo poročilo o izvajanju uredbe BPR predložiti vsakih pet let. Poročilo mora vključevati informacije o uporabi nanomaterialov v biocidnih proizvodih in o morebitnih tveganjih. Poročila se Komisiji predložijo do 30. junija zadevnega leta in zajemajo obdobje do 31. decembra leta, ki je pred letom njihove predložitve (člen 65 (3)). Poročilo bo objavljeno na spletni strani Evropske komisije.

 
Dodatne informacije o zakonodaji na področju biocidnih proizvodov najdete na spletni strani Urada RS za kemikalije in Evropske agencije za kemikalije (ECHA).