Skoči na vsebino

OBSTOJNA ORGANSKA ONESNAŽEVALA


Kaj so obstojna organska onesnaževala (Persistent Organic Pollutants - POPs)?

 

Obstojna organska onesnaževala so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki se bioakumulirajo in prenašajo po zraku, vodi in s selitvenimi vrstami čez mednarodne meje ter odlagajo daleč od kraja izpusta, kjer se akumulirajo v kopenskih in vodnih ekosistemih. To so zelo stabilne spojine, ki se uporabljajo npr. kot pesticidi v kmetijstvu in kot vhodne snovi pri tehnoloških procesih v industriji ali pa nastajajo kot so-produkti pri sežigu.

 

 

Značilnosti obstojnih organskih onesnaževal:

 

  • obstojnost (v okolju se zadržujejo zelo dolgo preden razpadejo),
  • zmožnost za prenos v okolje na velike razdalje (potujejo na vse strani zemeljske oble, tudi do 1000 km daleč in s tem predstavljajo grožnjo vsem ljudem in okolju v svetovnem merilu),
  • bioakumulacija (vnašajo se v žive organizme s prehranjevanjem, pitjem vode in dihanjem in se lahko akumulirajo v vseh tkivih, predvsem v maščobnem tkivu),
  • škodljivi učinki (zaradi strupenosti in ekotoksičnosti škodujejo ljudem in živalim).


Zakonska podlaga


Kdo je pristojen za področje obstojnih organskih onesnaževal v Republiki Sloveniji?

Po Uredbi o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ES o obstojnih organskih onesnaževalih (Ur. list RS, št. 4/2005) sta za izvrševanje uredbe pristojna Ministrstvo za zdravje (Urad RS za kemikalije) in Ministrstvo za okolje in prostor.

 

    Načrti na področju obstojnih organskih onesnaževal


    V skladu s 7. členom Zakona o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in z 8. členom Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ES obstojnih organskih onesnaževalih je Vlada Republike Slovenije dne 19.7.2009 potrdila akcijski načrt z naslovom Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje od leta 2009 do leta 2013 (izdelan na podlagi mednarodnega projekta: UNEP/GEF No. GF/2732-02-4463). Dodatek k izvedbenem načrtu je inventarizacija registriranih sredstev v SFRJ, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala in njihovo preteklo rabo v Republiki Sloveniji.

     

     

     

    Obvestila, dogodki:

     

    • Naslednje srečanje konferenc pogodbenic Stockholmske (SC COP-9), Baselske (BC COP-14) in Rotterdamske konvencije (RC COP-9) bo potekalo od 29. aprila do 10. maja 2019 v Ženevi, Švica. Srečanja potekajo vsake 2 leti in so zaradi sinergij med okoljskimi mednarodnimi sporazumi organizirana skupaj. Srečanja potekajo preko skupnih sej, ki so relevantne vsaj za dve konvenciji in posebnih sej, relevantnih za posamezno konvencijo.

     

    Relevantne povezave:

     

    http://chm.pops.int/
    http://ec.europa.eu/environment/chemicals/international_conventions/index_en.htm
    http://www.unece.org/env/lrtap/status/lrtap_s.html