Skoči na vsebino

PROTOKOL O OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVALIH H KONVENCIJI O PREKOMEJNEM ONESNAŽEVANJU ZRAKA NA VELIKE RAZDALJE

Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution) znotraj Ekonomske komisije za Evropo. Republika Slovenija je podpisala Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji iz leta 1979 o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje 24. junija 1998. Evropska unija je protokol o obstojnih organskih onesnaževalih ratificirala 30. aprila 2004.

V skladu s temeljnimi obveznostmi protokola morajo pogodbenice:


1. Opustiti proizvodnjo in uporabo naslednjih POPs: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorbenzen, mireks, PCB in toksafen (pogoje določa Aneks I);


2. Omejiti rabo DDT, HCH (lindan), PCB (pogoje določa Aneks II);


3. Zmanjševati emisije za PAH-e, dioksine/furane in heksaklorbenzen (Aneks III); glede na raven emisij v izhodiščnem letu (praviloma leto 1990). Slovenija bo za izhodiščno leto predvidoma obdržala leto 1990, saj trenutni podatki kažejo, da je to najugodnejše zanjo. Sicer pa imajo pogodbenice možnost izbrati zanje ugodnejše izhodiščno leto med letom 1985 in 1995, kar lahko določijo tudi še ob ratifikaciji.


Namen protokola je zmanjšati emisije iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra (Cu), proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija (Al), proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma so-sežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.