Biomonitoring pomeni spremljanje prisotnosti kemikalij in njihovih razgradnih produktov v ljudeh in organizmih in je pomemben pokazatelj onesnaženosti okolja in vplivov kemikalij na zdravje ljudi. Koordinira ga Urad RS za kemikalije, izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi, ki jih pooblastita skupaj ali ločeno ministra za zdravje in okolje. Taiex delavnica v okviru predsedovanja Slovenije EU sodi v okvir prizadevanj za vzpostavitev in stalno izvajanje kakovostnega biomonitoringa v Republiki Sloveniji, pomeni pa tudi pomembno podporo vzpostavljanju enotnega biomonitoringa v EU.
Urad RS za kemikalije je s pomočjo TAIEX (Technical Assistance and Information Exchange - Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči) 14. in 15. aprila 2008 izvedel delavnico o biomonitoringu. Delavnice so se udeležili predstavniki regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo iz vse Slovenije in Inštituta za varovanje zdravja ter predstavniki fakultet in raziskovalnih inštitutov, ki se ukvarjajo s pridobivanjem podatkov o onesnaženosti in obremenitvah prebivalstva in okolja ter s preučevanjem neželenih vplivov kemikalij na zdravje ljudi in okolje. Na njej so predavali člani skupine za implementacijo humanega biomonitoringa v Evropski uniji ter predavatelji iz Slovenije. Namen delavnice je bil vzpostaviti dolgoročno in širše sodelovanje na področju biomonitoringa, zdravstvenega in okoljskega monitoringa tako v Sloveniji, kakor na ravni EU.
Namen biomonitoringa je opredelitev in ugotavljanje trendov izpostavljenosti prebivalstva izbranim kemikalijam, ki predstavljajo tveganje za zdravje, ovrednotenje odnosa med odmerkom in učinkom kemikalije na zdravje, ugotavljanje obnašanja kemične snovi v organizmih (kinetike), izdelava ocene tveganja za zdravje ljudi, izdelava predlogov ukrepov in spremljanje učinkovitosti ter ukrepov za zmanjšanje tveganja ter ugotavljanje in proučevanje virov izpostavljenosti ljudi kemikalijam.
Izkušnje izvedbe biomonitoringa v različnih evropskih državah so izpostavile nekaj problemov, ki nakazujejo potrebo po mednarodnem povezovanju in harmonizaciji protokolov, predvsem pa po medresorski uskladitvi na nacionalni ravni, saj gre za interdisciplinarno aktivnost, ki vključuje zdravje in okolje, prehrano in kmetijstvo ter raziskave in izobraževanje. Prav tako so prakse drugih držav pokazale, da je za uspešen biomonitoring potrebna zakonska podlaga, ki je osnova za uspešen in dolgoročen program. V Sloveniji je to že urejeno z Zakonom o kemikalijah; biomonitoring je vključen tudi v pomembne strateške dokumente v Nacionalni program kemijske varnosti in v Resolucijo o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013, kar pomeni primer dobre prakse v Evropski uniji.
