Urad RS za kemikalije je v času predsedovanja vodil tri delovne skupine Sveta (DS). To so bile: DS za tehnično harmonizacijo-nevarne snovi in pripravki, DS za tehnično harmonizacijo-kozmetični proizvodi in DS za mednarodna okoljska vprašanja - kemikalije.

 

DS za tehnično harmonizacijo sta obravnavali 4 predloge novih evropskih predpisov in sicer:  Predlog uredbe svetovno poenotenega sistema razvrščanja in označevanja - GHS, predlog uredbe o kozmetičnih proizvodih in  dva predloga odločb o prepovedih in omejitvah določenih nevarnih snovi in pripravkov.

 

Doseženo je bilo soglasje z Evropskim parlamentom o Predlog uredbe o GHS: kar je omogočilo potrditev uredbe v prvem branju in njeno sprejetje do konca leta 2008.

 

Prav tako je bilo doseženo soglasje z Evropskim parlamentom glede Predloga odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov 2-(2-metoksietoksi)etanola, 2-(2-butoksietoksi)etanola, metilendifenil diizocianata, cikloheksana in amonijevega nitrata: doseženo je bilo soglasje z Evropskim parlamentom in omogočen sprejem predloga v prvem branju.

 

Delovna skupina je opravila prvo razpravo v zvezi s Predlogom uredbe o kozmetičnih proizvodih: opravljena je bila prva razprava predloga in pripravljen dokument z opombami in kompromisni predlog predsedstva za nadaljnjo obravnavo. Podoben  napredek je bil dosežen tudi v z vezi s Predlogom odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov - diklorometan.

DS za Mednarodna okoljska vprašanja - kemikalije  (WPIEI-kemikalije) je obravnavala teme, kjer je potrebna mednarodna aktivnost, in sicer: priprave strokovnih podlag za mednarodno zavezujoči dokument za živo srebro, vključitve novih POPs k CLRTAP , sinergije med tremi kemijskimi konvencijami (Stockholmska, Baselska in Rotterdamska konvencija), pomoč Afriki pri implementaciji Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami - SAICM in priprava na ICCM2, reševanje problematike nerabnih pesticidov.

Za potrebe Sveta ministrov je pripravila argumentacijski dokument za živo srebro, ki bo služil kot osnova za pripravo stališča in nadaljnjih pogajanj v času francoskega predsedstva. DS je sprejela poročilo o predlogih za sinergiie med konvencijami (skupni sekretariat, skupno vodenje, programsko sodelovanje, skupno finančno poslovanje), ki bo dano v sprejem vsaki konferenci pogodbenic. Medtem je poročilo že bilo obravnavano na redni konferenci Baselske konvencije, ki je bila konec junija na Baliju.

Delovna skupina je pripravila in uskladila pismo EU Afriki za spodbudo k izvajanju SAICM, ki najavlja tudi denarno pomoč s strani EU.  Urad RS za kemikalije pa je na podlagi predhodne razprave v tej delovni skupini poslal pismo državam, ki se lahko vključijo v "South-East Transnational Cooperation Programm 2007-2013" za pomoč pri reševanju obsoletnih  pesticidov. Program poteka prek Regijskega centra baselske konvencije v Bratislavi. Na podlagi te vzpodbude sta svoj interes za sodelovanje že izrazili Ukrajina in Moldova.

Slovensko predsedstvo je v času vodenja WPIEI-kemikalije skrbelo tudi za  pripravo stališč in koordinacijo EU držav na mednarodnih srečanjih (partnerstvo na področju živega srebra, OECD srečanje, QSP srečanje, diplomatska srečanja med predstavniki Trojke in delegacijama Indije in Kitajske v Monaku,...).

 

Poleg nalog, neposredno povezanih s pripravo in vodenjem obeh omenjenih delovnih skupin v Bruslju, je Urad RS za kemikalije organiziral in izvedel tudi več spremljajočih dogodkov v Sloveniji.

5. maja 2008 je na Brdu potekalo 17. skupno srečanje Pristojnih organov za implementacijo Direktive 67/548/EEC in Uredbe 793/93/EC. Srečanje je imelo poseben pomen, saj je bilo to zadnje srečanje pristojnih organov za implementacijo predpisov o novih in obstoječih snoveh pred začetkom uveljavitve nove uredbe REACH.

 

21. do 22. januarja 2008 je Urad RS za kemikalije v Ljubljani organiziral neformalno srečanja pristojnih organov za izvajanje biocidne direktive. Na srečanju so udeleženci razpravljali o biocidni direktivi ter potrebi po njenih spremembah oziroma reviziji. Srečanje je vodil predstavnik Evropske komisije v sodelovanju s predstavnikom URSK.
 
4. in 5. februarja 2008 je v Ljubljani potekala delavnica "Konvencija o kemičnem orožju: 10 let kasneje", ki jo je Urad RS za kemikalije pripravil na pobudo in v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve. Delavnica je bila organizirana za predstavnike držav EU z glavnim namenom pregleda 10-letnega delovanja Konvencije, kot ključnega mednarodnega inštrumenta neširjenja ter uničenja kemičnega orožja. Srečanje je bilo pomembno tudi z vidika priprav na drugo pregledno Konvencijo o kemičnem orožju meseca aprila 2008 (ki poteka sicer vsakih 5 let), zaradi uskladitve stališč EU držav o pomembnih vprašanjih o delovanju Konvencije. Delavnice se je kot poseben gost udeležil generalni direktor Organizacije za prepoved kemičnega orožja ambasador Rogelio Pfirter, ki ga je ob tej priložnosti sprejel tudi predsednik Slovenije dr. Danilo Türk.

 

V začetku junija je Urad RS za kemikalije v avli zgradbe Evropskega sveta v Bruslju pripravil štiridnevno razstavo na temo racionalne uporabe kemikalij, ki jo je s slovesnim nagovorom posebnim gostom dne 2. junija otvorila ministrica za zdravje, ga. Zofija Mazej Kukovič.

 

V projekt predsedovanja v Bruslju je bilo neposredno vključenih 9 sodelavcev URSK in 5 zunanjih strokovnih in tehničnih sodelavcev; dve sodelavki pa sta bili vključeni kot strokovna pomoč pri predsedovanju Ministrstva za zunanje zadeve. Pri izvedbi spremljevalnih dogodkov v RS je sodelovalo 6 sodelavcev URSK in veliko zunanjih strokovnih in tehničnih asistentov.

 

Iz naslova predsedovanja (vodenje delovnih skupin, tehnični sestanki, sestanki z Evropskim parlamentom) je Urad organiziral 36 sestankov DS Sveta, 47 tehničnih pripravljalnih, in usklajevalnih sestankov na različnih ravneh, in 10 sestankov z Evropskim parlamentom. V ta namen je bilo opravljenih 87 službenih poti v Bruselj v skupnem trajanju 218 dni, s predsedovanjem povezanih pa so bile tudi številne druge poti. Dejansko število dni, porabljenih za službena potovanja v tem polletju je bilo 456. V tej številki ni upoštevan čas, ki so ga zaposleni porabili za priprave gradiv in sestankov doma, velik del tudi zunaj rednega delovnega časa.  Vse te obveznosti so zahtevale med 30-100 % delovnega časa sodelujočih (odvisno od zahtevnosti dosjeja in faze obravnave) oziroma so pomenile povečan obseg dela.

 

Iz gornjih podatkov je razvidno, da je predsedovanje EU pomenilo izjemno velike dodatne obremenitve tako z vidika finančnega poslovanja kot tudi delovnih zadolžitev zaposlenih. Ob dejstvu, da so bili za predsedovanje določeni zaposleni, ki so že pred predsedovanjem opravljali nacionalne naloge v polnem delovnem obsegu, je razumljivo, da teh obremenitev ni bilo mogoče samo dodati k rednim delovnim obveznostim, ki jih v času predsedovanja ni bilo bistveno manj, temveč je bilo treba nekatere manj pomembne naloge omejiti na najmanjšo sprejemljivo raven in reprogramirati nekatere letne cilje na drugo polovico leta oziroma v leto 2009.